Dan upora proti okupatorju
Pripravil: Marko Moškotevc. Izbor Kajuhovih pesmi: Maja Pirnat
27. aprila Slovenci praznujemo dan upora proti okupatorju. Praznik s tem imenom praznujemo od leta 1992, saj se je prej imenoval dan Osvobodilne fronte. Sprememba imena poudarja, da ne gre toliko za praznovanje same ustanovitve Osvobodilne fronte, ampak za počastitev slovenskega uporništva skozi njegovo celotno zgodovino.
Kot dan ustanovitve se sicer uradno praznuje 27. april, čeprav ni najbolj jasno ali je bil sestanek 27. aprila ali že dan prej. Osvobodilna fronta se je sprva imenovala Protiimperialistična fronta in se je po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda.
(zelena Italija, modra Nemčija, rdeča Madžarska)
6. aprila 1941 je Hitlerjeva Nemčija brez vojne napovedi z zaveznicami napadla in zasedla Kraljevino Jugoslavijo. Slovensko ozemlje so si med seboj razdelili Nemci, Italijani in Madžari.
Na sestanku v vili Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani so poleg Vidmarja sodelovali še predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS) Boris Kidrič, Aleš Bebler in Boris Ziherl, predstavnik krščanskosocialistične Jugoslovanske strokovne zveze (JZS) Tone Fajfar, pripadnik levega krila Sokola Josip Rus ter levo usmerjena kulturnika Ferdo Kozak in Franc Šturm.
Vodilno vlogo v Osvobodilni fronti so imeli slovenski komunisti, ki jih je vodil Edvard Kardelj. Vodilni krščanski socialist je bil Edvard Kocbek, ki pa ga na ustanovnem sestanku OF ni bilo.
Ustanovni sestanek je bil tri tedne po tem, ko je Hitlerjeva Nemčija napadla Kraljevino Jugoslavijo in jo okupirala. Slovensko ozemlje, ki je bilo leta 1941 del Jugoslavije, so si med sabo razdelile Nemčija (Gorenjska, Štajerska, slovenska Koroška in Posavje), Italija (Ljubljana, Dolenjska, Notranjska in Bela krajina), Madžarska (Prekmurje) in Neodvisna država Hrvaška (nekaj slovenskih vasi med Savo in rečico Bregano).
Politiki, sindikalisti in kulturniki, ki so se zbrali v Vidmarjevi vili, tja niso prišli po naključju. Korenine njihovega sodelovanja segajo že v drugo polovico 30. let. Povezovanje levih skupin je vodila prepovedana Komunistična partija Slovenije ustanovljena leta 1937.
Osvobodilna fronta je po vojni postala del Ljudske fronte Jugoslavije. Ta se je pozneje preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva (SZDL) Jugoslavije, slovenski del pa v SZDL Slovenije.
Ironija zgodovine pa je, da je spomeniško zaščitena Vidmarjeva vila, kjer je bil ustanovni sestanek OF leta 1941, od leta 2013 v lasti nemške države. To je zdaj rezidenca nemškega veleposlaništva.
