Pripravil: Marko Moškotevc

V sredo, 27. 1. obeležujemo svetovni dan spomina na holokavst. Na ta dan so leta 1945 ruski vojaki osvobodili zadnje ujetnike iz zloglasnega taborišča v Auschwitzu na Poljskem. Ta dan nas spominja na dogodke, ki jih nikoli ne smemo pozabiti. Nemški genocid nad Judi je namreč zahteval okoli 6 milijonov judovskih žrtev. V tem času je po vsem svetu živelo okoli 16 milijonov Judov. V nadaljevanju si lahko preberete besedilo o Ani Frank in rešite kviz o tematiki, ki je dosegljiv na tej povezavi.

ANA FRANK – SIMBOL UPANJA MED DRUGO SVETOVNO VOJNO

Annelies Marie “Anne” Frank, pri nas bolj znana kot Ana Frank se je rodila leta 1929 v nemškem mestu Frankfurt na Majni. Ana Frank je imela tri leta starejšo sestro Margot. Družina Frank je bila judovskega izvora, kar je predstavljalo veliko nevarnost. V tistem času je bila v Nemčiji velika brezposelnost, revščina pa zelo huda, kar je pripomoglo Adolfu Hitlerju in njegovi stranki, da so pridobivali vedno več podpornikov. Hitler je Jude sovražil in jih krivil za vse težave, ki so bile prisotne v državi . Izkoristil tudi okrepitev antisemitizma v Nemčiji. Slaba gospodarska situacija in sovraštvo do Judov je Anina starša, Otta in Edith Frank prisilila k odločitvi, da se preselijo v Amsterdam. Tam se je Ana Frank naučila novega jezika, našla je nove prijatelje in začela obiskovati nizozemsko šolo.

Družina Frank si je v Amsterdamu gradila boljše življenje, a kaj kmalu, ko je bila Ana Frank stara 10 let, se je začela druga svetovna vojna. Leta 1940 so nacisti napadli tudi Nizozemsko in nizozemska vojska je kapitulirala. Počasi, a vztrajno so nacisti uvajali vse več zakonov in predpisov, ki so oteževali življenje Judov. Prepovedano je bilo zahajanje v park, obisk kinematografov ali nejudovskih trgovin. Anin oče je izgubil svoje podjetje, saj Judje niso več smeli imeti podjetij. Vsi judovski otroci, vključno z Ano pa so morali obiskovati ločene judovske šole. Nacisti so šli še korak dalje. Zahtevali so, da vsi Judje nosijo na rokavu svojih oblačil Davidovo zvezdo in pojavile so se govorice, da bodo morali vsi Judje zapustiti Nizozemsko.

V izogib pregonu, se je družina Frank 6. julija 1942 odpravila v skrivališče, saj je Margot en dan prej prejela sumljiv klic, da se mora javiti v koncentracijskem taborišču za delo. Skrivališče, ki ga je Anin oče začel opremljati že spomladi, je bilo utesnjeno, saj v skrivališču niso bili edini. Ana Frank je morala večino časa molčati.

Ana Frank je vse zapisovala v svoj dnevnik

Ana Frank je za svoj trinajsti rojstni dan, tik preden je družina odšla v skrivališče, dobila dnevnik. V dveh letih skrivanja je Ana Frank skrbno pisala o dogodkih v Skrivnem skrivališču, o svojih občutkih, čustvih, sanjah, ambicijah in mislih, za katere je menila, da ne more z nikomer razpravljati. Poleg tega je napisala tudi nekaj kratkih zgodb, začela je pisati roman in prepisovala je odlomke iz knjig. Pisanje ji je pomagalo lažje preživeti čas v skrivališču. Ana Frank je s pisanjem preučila odnose, ki jih je imela s člani njene družine, izpostavila močne razlike v njihovih osebnostih, pogosto je pisala tudi o težkem odnosu, ki ga je imela z  mamo.

Pisanje je bilo za njena leta zelo zrelo in napredno. Margot in Ana Frank sta upali, da se bosta lahko čim hitreje vrnile v šolo in tako sta v času skrivanja nadaljevali s šolanjem. Ana Frank je večino svojega časa namenila šolanju, branju ter pisanju in urejanju svojih zapisov v dnevniku. Ana Frank je želela postati novinarka in tako je v svoj dnevnik zapisala: “Končno sem spoznala, da morem narediti šolske domače naloge, da ne bom nevedna, da bom lahko zaživela življenje, postala novinarka, ker si to želim! Vem, da znam pisati…a če imam talent za to, še bomo videli. In če nimam talenta za pisanje knjig ali časopisnih člankov, lahko vedno pišem zase…. Želim biti koristna, vsem ljudem želim prinesti užitek, tudi tistim, ki jih še nisem srečala. Želim nadaljevati življenje tudi po smrti! In zato sem tako hvaležna Bogu, da mi je dal to darilo, ki ga lahko uporabim za razvoj sebe in za izražanje vsega, kar je v meni! Ko pišem, se lahko otresem vseh svojih skrbi. Moja žalost izgine, moji duhovi so oživeli! Ampak, in to je veliko vprašanje, ali bom lahko kdaj napisala kaj velikega, bom kdaj postala novinar ali pisatelj?”

Ana Frank je redno zapisovala v svoj dnevnik, vse do zadnjega zapisa 1. avgusta 1944.

Zakaj je Ana Frank umrla

Policisti so 4. avgusta 1944 odkrili skrivališče družine Frank in aretirali vse v njem. Razloga za policijsko racijo do danes ne poznamo. Vse aretirane, vključno z Ano Frank, so poslali v koncentracijsko taborišče Auschwitz- Birkenau. Pot z vlakom je trajala tri dni. Ana Frank in več kot tisoč drugih ljudi so bili transportirani z vagoni za prevažanje živine, kjer ni bilo veliko prostora. Hrane in vode je bilo malo, za stranišče so imeli samo en sod. Po prihodu v Auschwitz so nacistični zdravniki preverili, kdo je sposoben opravljati težka dela in kdo ne in tako so nekje 350 ljudi iz Aninega vagona takoj odpeljali v plinske celice in jih umorili. Ana Frank, Margot in njuna mati so bile poslane v delovno taborišče za ženske, Otto pa je končal v taborišču za moške. V začetku novembra sta bili Ana Frank in njena sestra deportirani v koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen, njuna starša pa sta ostala v Auschwitzu. Razmere v Bergen-Belsen so bile prav tako grozljive. Primanjkovalo je hrane, bilo je hladno, mokro in širile so se nalezljive bolezni. Margot in Ana Frank sta zboleli za tifusom in februarja 1945 sta obe, zaradi posledic bolezni, umrli. Umrla je tudi njuna mama. Anin oče Otto je edini od ljudi, ki so se skrivali v Skrivnem skrivališču v Amsterdamu, preživel vojno.

Kako Ana Frank in njena zgodba postaneta znani po celem svetu

Anino pisanje je na njenega očeta naredilo globok vtis. Ko je Otto prebral, da je Ana Frank želela postati pisateljica ali novinarka in da je nameravala svoje zgodbe o življenju objaviti, je to storil on v njen spomin. Tako je junija 1947 izšla njena knjiga Dnevnik Ane Frank v 3000 izvodih. Pozneje je bila knjiga prevedena v približno 70 jezikov, ob tem pa je bila prilagojena za odrske predstave in televizijske zaslone. Ana Frank in njena zgodba sta postali znani po vsem svetu in leta 1960 je bilo Skrivno skrivališče preurejeno v muzej z imenom Hiša Ane Frank. Otto je do svoje smrti, leta 1980, tesno sodeloval s Hišo Ane Frank. Upal je, da bodo bralci dnevnika spoznali nevarnosti, ki jih nosi diskriminacija, rasizem in sovraštvo do Judov. Knjiga Dnevnik Ane Frank je postala ena najbolj znanih knjig na svetu.

NEKAJ NAJLEPŠIH MISLI ANE FRANK

“Kako je lepo, da nikomur ni treba čakati, da bi začel spreminjati svet na boljše.”

“Obstaja samo eno pravilo, ki si ga morate zapomniti: smej se vsemu in pozabi na druge. Sliši se zelo egoistično, ampak to je pravzaprav edino zdravilo za samopomilovanje.”

“Res je čudno, da nisem opustila vseh svojih idealov, ker so tako nemogoči in absurdni. Vendar nad njimi ne bom obupala, saj kljub vsemu verjamem, da so ljudje dobri.”

“Ljudje ti lahko rečejo, da utihni, ampak to ne preprečuje dejstva, da imate svoje mnenje.” “Spomini mi pomenijo več kot obleka.”

“Zapomni si vso lepoto, ki te obkroža in bodi srečen.”

“Veličina človeka ne leži v bogastvu in moči, ampak v značaju in dobroti. Ljudje so samo ljudje in vsi imajo napake ter pomanjkljivosti, vendar se vsi rodimo dobri po srcu.”

“Spoznala sem, da lepota vedno nekje obstaja – v Soncu, naravi, svobodi in znotraj sebe. Vse to ti lahko pomaga.”

“Starši lahko dajejo dobre nasvete in usmerjajo otroka na pravo pot, toda na koncu leži značaj osebe v otrokovih rokah.”

“Vsak, ki je vesel, bo osrečeval tudi druge.”

“Najostrejše orožje na dolgi rok je dobra in nežna duša.”

“Kjer je upanje, je tudi življenje. Upanje nam daje nov pogum in nas zopet naredi močne.”

“Vsi živimo z željo, da bi bili srečni. Naša življenja so tako različna, po drugi strani pa popolnoma enaka.”

“Lahko si osamljen, tudi če te ima rado veliko ljudi, nikomur pa nisi eden in edini.”

“Srečo si zaslužiš, če delaš, nikoli pa ne, če špekuliraš in lenariš. Lenoba je lahko privlačna, vendar samo delo daje pravi užitek.”

“Globoko v sebi so mlajši bolj osamljeni kot starejši.”

“Zakaj morajo nekateri ljudje stradati, medtem, ko v drugih delih sveta obstaja presežek? In zakaj so ljudje tako jezni?”

“Nočem živeti zaman, kot večina ljudi. Želim biti koristna in prinašati zadovoljstvo vsem ljudem, tudi tistim, ki jih nisem nikoli srečala. Želim živeti tudi po smrti!”