DAN PRIKLJUČITVE PREKMURJA
Pripravil: Marko Moškotevc
17. avgusta leta 1919 je na ljudskem zborovanju v Beltincih jugoslovanska vojska oblast predala civilnemu upravitelju. Na ta dan tako praznujemo priključitev Prekmurja matičnemu narodu. V Republiki Sloveniji praznujemo od leta 2006 državni praznik Združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni. Praznik ni dela prost dan.
Prekmurski Slovenci oziroma Slovenci na levem, bregu reke Mure so skoraj 900 let dolgo spadali v okvir krone svetega Štefana, to je kraljevine Ogrske, imeli so lastno avtonomijo in upravno razdelitev ter tudi lasten knjižni jezik. Po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 so se tudi njeni prebivalci nekdanje Ogrske razdelili po narodnostnem načelu novonastalih držav. Iz Ogrske so izšli Slovaki, Hrvati, Romuni in tudi Slovenci.
Spominjamo se za slovenski narod pomembne zgodovinske obletnice, ko se je 17. avgusta 1919 v Beltincih na trgu pred cerkvijo zbralo 20.000 ljudi, ki so iz vseh koncev Prekmurja prišli z navdušenjem praznovat in podpret vrnitev Prekmurja k matici.
Ob tej, za slovenski narod pomembni zgodovinski obletnici, je potrebno obuditi zgodovinski spomin in izraziti spoštovanje ter zahvalo prekmurskim Slovencem, ki so kljub dejstvu, da so dolga stoletja živeli izven meja svoje matične domovine, ohranjali svojo kulturo, svoj jezik in težnjo po ponovni združitvi s svojo matično domovino.
Zgodovinsko dejstvo je, da so bili Prekmurci skoraj 900 let odrezani od slovenskega matičnega ozemlja, pri čemer je skorajda neverjetno, da so ves ta čas, torej dolgih devet stoletij, in ob vplivu drugih narodov, uspešno ohranjali slovenski jezik, slovensko kulturo in idejo enotne države oziroma idejo slovenstva.
Priključitev Prekmurja k matični domovini ni bila enostavna in nikakor samoumevna, kljub temu, da je želja po vrnitvi k matični domovini med Prekmurci tlela stoletja. Po koncu prve svetovne vojne so sledila pogajanja glede delitve ozemlja in risanja zemljevida nove Evrope, Evrope večnega miru. Na pogajanjih je sodelovala tudi delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je med drugim zahtevala, da se ozemlje Prekmurja vrne matični državi. Svojo več stoletno neuresničeno željo so zapisali tudi v Bogojinsko deklaracijo, v kateri so poudarili, da so vedno bili in bodo Slovenci in da prav zato želijo živeti v enotni, združeni Sloveniji.
Idejo po združitvi z matično domovino je na Pariški mirovni konferenci z vso vnemo in ogromno znanja utemeljeval dr. Matija Slavič, član jugoslovanske delegacije. Potem, ko je bilo Kraljevini SHS priznano Podravje z Mariborom, je delegacija SHS na predsedstvo mirovne konference naslovila prošnjo za vojaško zasedbo Prekmurja. 1. avgusta je bilo določeno, da sme vojska Kraljevine SHS zasesti Prekmurje, kar je ob občudovanju slovenskega prebivalstva storila 12. avgusta 1919.
12. avgusta 1919 je Prekmurje zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju. 17. avgusta tako praznujemo priključitev Prekmurja matičnemu narodu.
Po določilih Pariške mirovne konference, natančneje Trianonske mirovne pogodbe je Prekmurje, ne pa tudi Porabje, postalo sestavni del novonastale države, to je Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Današnji dan slavi pristno domoljubje, domovinsko zavest, neomajnost, pogum, vztrajnost ter enotni duh. Dejstvo, da se je besedna zveza »slovenski narod« v slovenskem jeziku prvič pojavila prav v Prekmurju, pa še bolj intenzivno priča o tem, kako zelo prekmurski Slovenci plemenitijo slovensko narodno identiteto.
