DAN REFORMACIJE 2021
Pripravil: Marko Moškotevc
Zadnji dan oktobra je v Sloveniji dela prost dan. 31. oktobra 1517 nemški menih Martin Luther svojemu škofu poslal pismo s kritiko delovanja katoliške cerkve. Sledile so razprave, spori, pokoli in vojne, ki so se končale z zadnjim velikim razkolom v krščanski cerkvi in nastankom protestantizma. Praznik v Sloveniji proslavljamo, ker je z reformacijo tesno povezan razvoj našega jezika in kulturne identitete. Dan reformacije je od leta 1992 slovenski državni praznik.
Vse se je začelo z Martinom Luthrom je bil visoko izobražen teolog, doktor teologije. Pri devetindvajsetih letih je bil izvoljen v senat teološke fakultete Univerze v Wittenbergu. Leta 1515 je postal vikar svojega reda v nemških deželah Saški in Turingija in je nadzoroval delo v vseh enajstih samostanih teh dežel.
Luther je bil izobraženec. Jezo katoliške cerkve, katere član je bil, si je nakopal z akademsko razpravo o moči odpustkov. Čeprav zgodovina pomni, da je svojih petindevetdeset tez pribil na vrata cerkve v Wittembergu, o tem ni dokazov. Luther je svoje znanstveno delo poslal v vpogled svojemu škofu, Albertu Brandenburškemu. Močno zadolžen škof je papeža zaprosil za prodajo odpustkov za grehe. Slednji mu je prodajo odobril, a je zahteval polovico prihodkov prodaje.
Ko je škof prejel Luthrov dopis, mu ni odgovoril, pač pa je besedilo poslal v Rim. Tam ga je papež Leon po temeljitem premisleku leta 1521 izobčil iz katoliške vere. Počasni mlini cerkvenega prava so koristili Luthru, ki je v tem obdobju spisal več del, med drugim pa je poskrbela za prevod Svetega pisma. Zahvaljujoč tisku in mnogim prevodom je njegov klic k bolj preprosti cerkvi dosegel mnoge vplivne ljudi, ki so ga zaščitili in mu pomagali pri njegovem delu.
Val reformacije je kmalu zajel tudi naše kraje. S pisanjem Luthra in njegovih somišljenikov se je seznanil tudi mladi Primož Trubar. Pod pokroviteljstvom turjaškega grofa se je dvanajstletni Primož pričel šolati za duhovnika. Zapustil je rodno Rašico na Dolenjskem in se šolal na Reki in Salzburgu. Pri devetnajstih je od tržaškega škofa Petra Bonoma prejel župnijo Loka pri Zidanem mostu, šolanje pa je nadaljeval na Dunaju.
Med študijem se je srečal s protestantizmom, katerega nauke je pričel vključevati v svoje pridige. Leta 1536 je postal vikar v Ljubljani, kjer je pridigal v slovenščini in nemščini. Že leta 1540 se je moral zaradi svojih pridig zagovarjati pred deželnim glavarjem. Pobegniti je moral v Trst, a se je leta 1542 ponovno vrnil v Ljubljano. Kmalu so se razmere ponovno zaostrile in leta 1548 ga je ljubljansko cerkveno sodišče izobčilo in mu zaplenilo premoženje. Ponovno je pobegnil, tokrat v Nemčijo.
Prav tam je spisal in natisnil prvo knjigo v slovenskem jeziku. 260 strani dolgi Katekizem je izšel leta 1550 pri tiskarju Petru Frentzu v mestu Schwäbisch Hall. V tem delu je svoje rojake prvič imenoval kot Slovenci. Kmalu po Katekizmu je spisal še Abecednik, s katerim bi si Slovenci lahko pomagali naučiti branja in pisanja. Knjižica obsega štirinajst listov, Trubar pa jo je bralcu opisal kot “Ene bukvice, iz katerih se zmorejo mladi in preprosti Slovenci v kratkem času naučiti brati.” Abecednik je prvi slovenski priročnik za pouk branja in pisanja.
Čeprav je Trubar uspel uveljaviti slovenski jezik kot knjižni jezik, pa je njegov cilj širjenja nove vere – protestantizma v slovenskih deželah spodletel. Rimokatoliška cerkev je na uspeh protestantizma odgovorila s sklepi tridentinskega koncila. Nove smernice cerkve so vključevale prepoved cerkvenih služb in odpustkov, izboljšali so izobrazbo duhovnikov, zaostrili cerkveno hierarhijo, dokončali pa so tudi razlago Svetega pisma.
Protireformacijo v naših krajih je vodil nadvojvoda Ferdinand II. Habsburški. Ko je leta 1595 prevzel vladavino nad Notranjo Avstrijo, je od protestantov zahteval vrnitev h katoliški veri ali izgon. Ustanovil je posebne verske komisije, ki so v spremstvu vojske izganjale pridigarje, zapirale protestantske šole, rušile njihove cerkve in pokopališča, sežigale knjige in izganjale družine. Po nastopu protireformacije je izdajanje slovenskih knjig zamrlo.
Protestanti so Slovencem dali tudi prvi celotni prevod Svetega pisma, ki ga je leta 1584 prevedel Trubarjev učenec Jurij Dalmatin. Katoliški prevod smo Slovenci dočakali šele dobri dve stoletji kasneje. V vmesnem času so katoliški pridigarji na Slovenskem smeli uporabljati protestantske prevode samo z izrecnim dovoljenjem oblasti.
Nobenega dvoma ni, da je delo Trubarja in drugih protestantskih piscev omogočilo slovenskemu jeziku, da je vstal in obstal.
