ŠOLA V NARAVI ZA 7. RAZRED V CŠOD RAKOV ŠKOCJAN

Šola v naravi je trajala od 17. 9. 2018 do 19. 9. 2018.

Ob prihodu v dom smo se najprej okrepčali z okusnim kosilom, pripravili posteljo in se odpravili na dogodivščino v gozd. Učenci so se preizkusili v plezanju po skali, varovani s plezalno vrvjo, in s spustom po jeklenici. Opremljeni so bili s plezalno opremo in čelado. Vse je bilo skrbno varovano pod vodstvom izkušenega učitelja jamarja. To je bil preizkus moči, vzdržljivosti in poguma. Učenci so premagali strah pred višino in postali bolj samozavestni. Mnogi so spust po jeklenici še ponovili. Med učenci so se stkale prijateljske vezi, saj so drug drugemu pomagali pri oblačenju plezalne opreme in se spodbujali. Med tem časom pa je druga skupina odšla do krmišča medvedov, kjer so prejšnji dan nastavili hrano, na bližnje drevo pa namestili kamero. Po preobrnjenih kamnih in manjku hrane smo sklepali, da je bil medved preteklo noč na krmišču. Na bližnjem drevesu smo opazili tudi sledove medvedjih šap. Učiteljica je povedala, kako naj človek pravilno ravna ob morebitnem srečanju z medvedom. Medved se človeka boji, zato je priporočljivo na pohodih skozi gozd povzročati hrup in tako pravočasno odgnati medveda. Ko smo se vrnili v učilnico, smo si ogledali posnetke hranjenja. Medved se je na krmišču zadrževal vsega skupaj približno 2 uri, kamera pa je posnela dogajanje le tedaj, ko je zaznala gibanje. Pozornost učencev je pritegnilo gibanje medveda, hranjenje, oglašanje mladiča, ki je bil z medvedko, ter rjovenje dveh odraslih medvedov. Ogledali smo si še stare posnetke mladiča Jaka, ki se je ločil od matere, in prihajal k domu ter brskal po smeteh in iskal ostanke hrane. Večer smo zaključili z nočnim pohodom po gozdu in po cesti ter občudovali nebo. Svetilk nismo potrebovali, saj je svetila luna. Učitelj nam je z močnim laserjem pokazal zvezde velikega voza, s pomočjo katerih smo poiskali severnico in se orientirali po straneh neba.

Naslednji dan smo obiskali tri kraške jame, ki jim s skupnim imenom pravimo Zelške jame. Opazovali smo mali naravni most s spodnje strani ter opazovali rastlinske pasove ob stenah in na dnu. Povzpeli smo se tudi na most in opazovali globel pod nami. Višina mostu je 39 m. Učitelj nam je opisal nastanek malega naravnega mostu, in sicer je ta nastal z udiranjem dveh stropov. Vmesni del se ni udrl, tako je nastal obokani most. Kljub ozki in ponekod spolzki  poti ter temi v jami, smo doživeli nepozabne trenutke. Učenci so lahko metali kamenje v vodo, se poškropili z njo, igrali igrico netopirja in komarja v popolni temi ter uživali ob pripovedovanju legende o izpolnjeni ljubezenski želji na mostu želja čez reko Rak. Tudi učenci so preizkusili čarobno moč in se s kamenčkom podali čezenj, v upanju, da se njihova želja izpolni. Popoldne smo preživeli v naravi ob kurjenju ognja, druga skupina pa je odšla nabirat vodne živali v reko Rak. Opremljeni z gumijastmi škornji in pripomočki smo odšli do reke. Bilo je smeha, veselja in vzklikanja, ko so našli kakšno žival v vodi ali pod kamni, in ko je voda pritekla v škornje, ker je bilo dno reke neravno. Mokre nogavice niso bile ovira za nadaljnje brskanje po vodi. Ogledali smo si »izplen«, učenci so izpolnili delovni list in vrnili živali v naravo.

Zadnji dan nas je čakal pohod do Cerkniškega jezera, do razgledne točke. Pot smo si krajšali s postanki ob vodi in malico ter se veselo pogovarjali. Na končni točki nas je očaral pogled na Cerkniško jezero, ki pa je bilo v tem letnem času brez vode in poraslo s travo. Učiteljica je povedala, da ob največji napolnitvi meri 4 m². Okolica Cerkniškega jezera je bogata z vsemi tremi velikimi zvermi, s številnimi vrstami drugih sesalcev, ptiči in dnevnimi metulji. Doživeto nam je povedala zelo zanimivo legendo o neuslišani ljubezni dveh mladih, katerih starša, graščaka, sta bila na smrt sprta. Jezero so v tistem času imenovali Jezero žalosti, kasneje pa so ga preimenovali v Cerkniško jezero. Učenci so z igro vlog prikazali ponikanje vseh sedem rek, kajti Ljubljanici pravimo reka sedmih imen.

Vračali smo se utrujeni, vendar bogatejši za mnoga čudovita  doživetja, ki nam jih je nudila narava. Vse to smo doživeli, ker so nas na ta mesta popeljali učitelji, ki so bili prijazni, veseli, požrtvavalni, skrbni in prijateljski. Ta šola v naravi je vsem dragocena izkušnja.

Ribizel Danijela

Šola v naravi v CŠOD Rak

Od ponedeljka, 17. 9., do srede, 19. 9. 2018, smo bili sedmošolci v šoli v naravi v CŠOD Rak v Rakovem Škocjanu. Prvi dan smo šli v gozd pogledat kamero, ki je bila nameščena na mesto, kamor je prihajal medved zaradi hrane, ki so mu jo nastavili. Posnetke, ki jih je kamera posnela, smo si ogledali v učilnici. Kamera je posnela veliko medvedov in nekaj ostalih živali. V preostalih dneh smo počeli še veliko drugih stvari. Šli smo čez naravni most, si ogledali Zmajevo jamo in slišali legendo o njej. V jami je postalo popolnoma temno, a s seboj smo imeli svetilke. Slišali smo, kako voda kaplja s kapnikov in na eni od sten videli bakterije, ki so se svetile, če si vanje nameril svetilko. Nato smo šli raziskovat reko Rak in zbirali male živali, ki živijo v njej, kot sta na primer živa nit in postranica. Nekateri so jih zbrali zelo veliko, nekateri malo manj, a smo se še vedno zabavali. Popoldan smo se razdelili v skupine in vsaka je morala zakuriti svoj ogenj. Začeli smo zbirati material iz gozda in si razdelili delo. Eden je nabiral dračje, drugi smolo, tretji pa je postavljal ognjišče. Ko smo zakurili, smo si lahko spekli jabolka. Zadnji dan smo se odpravili proti Cerkniškemu jezeru. Na Cerkniškem polju smo ugotovili, da jezera ni! Cerkniško jezero je presihajoče jezero, ki je včasih napolnjeno z vodo, včasih pa ne. Po teh dogodivščinah smo žal morali oditi domov.

Lea Seme, 7. a

V šoli v naravi mi je bilo najbolj všeč, ko smo kurili ogenj in plezali. Ob večernem ognju smo se družili in igrali zanimive družabne igre.

Žan Florijančič, 7. b

Najprej smo se ustavili v živalskem vrtu in si ogledali nekaj živali. Potem smo šli v CŠOD. Tam smo bili tri dni in se zelo zabavali. Spustili smo se po jeklenici, plezali po naravni steni, hodili v jame in močvirja. Na ognju smo si pekli hrano. Zelo so mi bile všeč jame.

Lenart Šonc, 7. b

V šoli v naravi mi je bilo všeč, ko smo plezali po skali, se spuščali po jeklenici in šli z lučkami v jamo. Ta šola v naravi je bila najboljša šola v naravi do sedaj.

Val Goličnik, 7. b

Všeč mi je bilo, ko smo nesli hrano na krmišče za medvede. Še bolj zabavno pa je bilo, ko smo dobili škornje in šli v reko iskat živali.

Nejc Špeh, 7. b

V šoli v naravi sem zelo užival v hoji in gledanju posnetkov medvedov. Najraje sem plezal in se spuščal po jeklenici. Tudi sobe so bile lepe. Prvi dan smo si ogledali tudi živalski vrt. Zelo zanimiv je bil slon.

Dane Šibanc, 7. b