ŠPORTNI DAN – POHOD NA LUBELO

In tako je prišel ta dan, ki se ga nihče ni veselil »pohod na Lubelo«. Najhuje je bilo, ker nihče ni vedel, kje je to. Ko smo se ustavili, smo skoraj vsi popadali po tleh. A ko smo prišli smo bili zelo veseli. Ko smo se najedli in spočili smo se igrali. In tako je napočil čas za odhod. Nazaj smo hodili po čisto drugi strani.

Prihoda v šolo smo bili veseli. Prehodili smo kar 13.5 kilometrov. Noge so nas bolele še naslednji dan.

Tadej Cimperc, 7.b

Že cel vikend smo bili v skrbeh, kako dolgo bomo hodili in kam. Kar hitro je napočil ponedeljek in hočeš nočeš smo že odhajali.  Že v startu smo zagledali hrib, to je bila živa groza, čez nekaj časa pa še večja! Pred nami je bila dolga vijugasta cesta, ki je šla samo še navzgor. Po nekaj ovinkih smo vsi popadali po tleh. Potem pa je bilo še samo 15 minut do konca. No, lahko rečem, da se je izplačalo, saj je bil na vrhu prečudovit razgled. Danes je že četrtek, pa nas še kar vse boli!

Nika Novosad, 7. A