NARAVOSLOVNI TABOR – CŠOD Breženka (Fiesa), 5. 5. 2017 – 7. 5. 2017
Polni lepih doživetij želimo z vami podeliti nekaj novih znanj, ki smo jih pridobili v okviru tabora.
SEČOVELJSKE SOLINE
Sečoveljske soline so največje delujoče slovenske soline, ene od treh nekdanjih Piranskih solin. Sečoveljske soline so danes zavarovane kot krajinski park. Soline so namreč območje redkih, ogroženih in značilnih rastlinskih in živalskih vrst, kjer je zaradi dolgotrajnega delovanja človeka nastal tipičen solinski ekosistem. Sečoveljske soline so najbolj znane po pticah. Do sedaj so zabeležili že 282 vrst ptic. V preteklosti je postopek pridobivanja soli na solnih poljih predstavljal bivanje celotne solinarske družine skozi poletne mesece. Živeli so v solinskih hišah. Včasih je na solnih poljih delalo več kot 60 solinarjev, ki so tu živeli s svojimi družinami. Zadnjih 10 let je solinarjev vedno manj.
Pridobivanje soli:
Sol se prideluje na solnih poljih, ki obsegajo izparilne in kristalizacijske bazene. Ko so bazenčki čisti in pripravljeni na sezono, solinarji pustijo v kristalizacijskih bazenčkih (kavedinih) malo vode, da se le-ta čez dan izpareva in nastaja sol. Najprimernejše vreme za pridelavo soli je sončno vreme z rahlim vetrom, kot sta burja ali tramontana. Ko iz kristalizacijskih bazenčkov izhlapi voda in nastane sol, jo solinarji z lesenim strgalom, ki se imenuje gavero, spravijo na kupčke in pustijo, da se sol odcedi. Za hojo po kristalizacijskih bazenčkih se morajo uporabljati posebni natikači (taperini), da se prepreči poškodba petole. Ko se sol odcedi, jo naložijo na solinarske vozičke (karele), ki izvirajo iz nekdanjega premogovnika v Sečovljah, ter sol odpeljejo na prostor za shranjevanje. Za nas je bil najbolj zanimiv in neverjeten podatek, da lahko solinar v idealnih razmerah pridobi od 2 do 4 tone soli. V času, ko smo jih obiskali, so še solinarji pripravljali bazene z blatom, kar je ključno za nastanek kristalov. S kristalizacijo vode v bazenčkih pridobimo tudi blato, znano pod imenom fango. To zdravilno blato, ki se nahaja v solnih poljih, ima posebne zdravilne učinke in se uporablja v kozmetiki ter pri zdravljenju revmatičnih bolezni. Solinarska sezona traja od 23. aprila in vse do konca avgusta. Sezono še podaljšajo, če razmere to dopuščajo.
AKVARIJ PIRAN
Piranski akvarij deluje v prostorih stavbe Villa Piranesi. V akvariju si lahko ogledamo živali v 25 bazenih, ki so osvetljeni z umetno svetlobo različnih moči in temperaturnih barv. Obiskovalci si tako lahko ogledamo morske živali v njihovi naravni barvi. Videli smo veliko različnih rib, ožigalkarje in iglokožce. Med drugim smo videli tudi morske pse, morske konjičke, morske zvezde, pisane ustnače, jegulje, hobotnico in morske pajke.
OLJKE IN OLJKARSTVO
Na naravoslovnem taboru smo se veliko naučili tudi o oljkah. Oljke rastejo v mediteranskem, pa tudi v sredozemskem podnebju. Oljka je zimzelena rastlina, ima usnjate liste, oljke zrastejo tudi do 10 metrov. Plodove oljke (olive) uporabljamo za pridobivanje oljčnega olja, ki je zelo cenjeno v zdravilstvu, kozmetiki in kulinariki. Olivno olje delimo v več skupin glede na kakovost (ekstra deviško olivno olje in navadno deviško olivno olje). Ekstra deviško olivno olje pridobijo s prvim stiskanjem oljk. Olje degustiramo tako, da na čajno žličko nalijemo malo olja in ga v dlani segrejemo na telesno temperaturo. Ko ga pogoltnemo, nas v grlu zapeče in rahlo pogreni. Tako olje je kvalitetno. Olivno olje se uporablja pri zaprtju, poživlja jetra in razstruplja telo, uporablja pa se tudi za masažo lasišča in telesa. Oljka in listi oljke zelo dobro znižujejo visok krvi tlak, znižujejo nivo krvnega sladkorja, krepi imunski sistem in pospešujejo izločanje vode iz telesa. V olivnem olju je tudi »vitamin mladosti« vitamin E, kateri zelo dobro vpliva na delovanje ščitnice. Olje se uporablja tudi za blaženje pikov in srbečic.
MEDIADOM PYRHANI
Mediadom Pyrhani je kulturno središče in multimedijski muzej, v katerem smo spoznali zgodovino in kulturni razvoj mesta. Učenci smo takoj ob vstopu v muzej opazili steklena tla, skozi katera so se videli temelji starega oltarja, pod katerim je bila grobnica.V njej so našli veliko zanimivih starih arheoloških najdb. Po zanimivih infoirmacijah naše vodnice smo si v dvorani ogledali 3D film o zgodovini mesta Piran. V filmu smo izvedeli, da je bil Piran vedno zelo mirno mesto, imeli so le nekaj manjših konfliktov z Izolani. Piran se je v nekem obdobju začel zelo širiti in zelo pogosto je menjal vladarja. Nekaj časa je bil pod oblastjo Beneške republike, katere simbol je lev s krili, ki ima ob sebi knjigo. Če je ta odprta, je pomenilo, da ni bilo vojne. Piran je prepoznan po solinah. Piran pa je tudi lepo turistično mesto in mesto glasbe, saj se je tu rodil eden največjih violonistov svojega časa Giuseppe Tartini, po katerem se imenuje središče mesta – Tartinijev trg. Ime mesta Piran izvira iz grškega jezika. Stari prebivalci so tukaj kurili ogenj, da so lahko ladje prišle v pristanišče, ker takrat še svetilnikov niso poznali. V grščini “pyr” pomeni ogenj in po tem je mesto Piran dobilo ime. Prvotno naselje, kjer je sedaj mesto Piran, so Grki obgradili z obzidjem, ki se je potem skozi leta širilo. Prav v središče mesta je segalo pristanišče, ki so ga prebivalci skozi leta počasi spreminjali v trg, ki so ga poimenovali po violinistu Tartiniju. Znana legenda pravi, da se je neko revno dekle zaljubilo v bogatega trgovca iz Benetk. Prijateljice so se norčevale iz nje in jo žalile pred drugimi. bogat beneški trgovec se je, kot pravi legenda, zaljubil v lepo Pirančanko in ji v dokaz ljubezni podaril hišo z balkonom (na katerem je nekoč davno pogosto v morje zrlo dekle), da bo videla njegovo ladjo, ki bo priplula v pristanišče. Tako je nastala najbolj znana stavba v Piranu – Benečanka, ki je najlepši primer beneškogotske arhitekture, zgrajene sredi 15. stoletja.
BIBAVIČNI PAS, PRŠNI PAS, OBREŽNO MORJE
Bibavični pas je del obale med plimo in oseko. V pasu bibavice so tako velike spremembe življenjskih razmer, da jih vzdržijo le dobro prilagojeni organizmi. Morske veternice so na te razmere dobro prilagojene. Kadar so na suhem, potegnejo lovke v sebe in se tako zaščitijo pred izsušitvijo. Pršni pas imenujemo tisti del kopnega, kamor zaradi loma valov pršijo kapljice morske vode. Ko voda izhlapi ostane sol, zato so tla močno slana. Redke vrste rastlin živijo na tako slanih tleh. Glive in bakterije slanost bolje prenašajo, zato jih je v pršnem pasu veliko. Obrežno morje sega od spodnje meje oseke do globine 200 m. V vodi obrežnega morja je veliko za življenje potrebnih snovi. Zaradi ugodnih razmer je obrežno morje najpogosteje naseljen predel v morju. Poznamo pa tudi morske globine. V globinah oceanov je premalo svetlobe, zato tam ni rastlin. Tam živi zelo malo živali, ki so prilagojene na temo. Tla v morju so po večini kamnita ali peščena. Na toploto morja vpliva tudi svetloba. Plitvejši deli morja in gladina so toplejši kot pa morske globine. Zaradi globalnega segrevanja se gladina in temperatura morja močno povečujeta.
